Demenca je sindrom, ki ga povzroča kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Pomembno je poudariti, da se ne glede na te posledice, zavest bolnika ohranja. Vzrok za nastanek bolezni ni znan in bolezen je neozdravljiva. Čeprav ga po navadi povezujemo s starostjo, to mišljenje ni nujno, saj so znane mnoge oblike demence tudi pri mlajših ljudeh.
Poslabšanju kognitivne funkcije se pridruži poslabšanje čustvenega nadzora, ki velikokrat povzroča stigmatizacijo bolezni zaradi neusklajenosti vedenjskih motenj obolelih z družbenimi pravili.
Obstajajo različni tipi demence, med katerimi je najpogostejša oblika Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc. Demenca se po navadi deli v tri faze, in čeprav je na začetku oseba precej samostojna, se vzporedno z razvojem bolezni njene potrebe po negi in oskrbi postopoma povečujejo in v zadnji fazi potrebuje neprekinjeno 24 urno nego.
Demenca je pogosto označena kot epidemija našega časa, saj je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije živi na svetu več kot 47,5 milijonov ljudi z demenco in se bo to število v dvajsetih letih še podvojilo. Po dosegljivih podatkih vemo, da v Sloveniji boleha za demenco 32.000 oseb. Bolezen ne prizadene le osebe z demenco, ampak tudi vse, ki skrbijo zanjo. Za posamezno osebo z demenco skrbijo v povprečju vsaj trije, vštevši svojce, zdravstvene in socialne delavce, kar v Sloveniji pomeni 100.000 oseb.
Glede na svojce bolezen povzroča čustveno stisko, je finančno breme in ob dolgoletni oskrbi vodi do izgorevanja in njihove družbene izključenosti in zato tako strokovna literatura, zdravstvena nega in muzejski programi pogosto vključujejo svojce. Termin SVOJCI se razume v tem kontekstu kot nedeljiva skupina povezana z osebami z demenco. Na njih se nanašamo tudi z izrazi NEFORMALNI OSKRBOVALCI, ZASEBNI SKRBNIKI in SKRITI BOLNIKI.
Poleg tega je povprečje odstotka prebivalstva, ki ima demenco v Sloveniji rahlo višje od evropskega in po podatkih agencije Moody’s se predvideva, da bo čez 15 let Slovenija postala osma svetovna država z najstarejšim prebivalstvom. Ne glede na te skrb vzbujajoče podatke o demenci v Slovenjij, je bila šele v mesecu maju letošnjega leta končno določena Strategija obvladovanja demence, ki temelji na zavezah in akcijskem načrtu, ki še vedno ne bi obstajal brez odločne iniciative in stalnega dela združenja Spominčice.