O muzejih pogosto razmišljajmo kot o hraniteljih našega kolektivnega spomina in spregledamo njihovo pomembno vlogo pri soustvarjanju naše osebne identitete. Pomembnost muzejev pri lastni kontekstualizaciji in okrepitvi samopodobe pridobi posebno vrednost, ko se v našem življenju pojavi demenca.
Muzejski programi namenjeni osebam z demenco, ki temeljijo na spodbujanju spomina in ustvarjalnosti, ne zagotovijo le dostopa do izobraževanja in kulture, temveč predstavljajo učinkovito orodje za izboljšanje počutja oseb z demenco in njihovih svojcev.