Demokratizacija kulture in nadaljnji razvoj vloge muzejev sta spremenila muzejske ustanove v prostore, ki spodbujajo učenje, sodelovanje in socialno vključenost.
Običajno razmišljamo o muzejih tako, da jih povezujemo z njihovo vlogo hraniteljev kulturne dediščine, vendar spregledamo njihovo pomembno vlogo pri družbenih spremembah in njihov prispevek k izboljšanju kakovosti življenja.
Vloga muzejev se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej močno spremenila in je pretvorila muzeje v prostore, ki promovirajo izobraževanje, sodelovanje in družbeno vključenost.
Pri oblikovanju svojih dejavnosti so muzeji razvijali nove participatorne pristope, med katerimi bi lahko poudarili tiste, ki krepijo odnos med zdravjem in umetnostjo, dostopnost ter družbeno ozaveščenost. Muzeji so postali močni družbeni agenti, ki s svojimi vsebinami, infrastrukturami in sredstvi lahko pripomorejo do bistvenih družbenih sprememb.
Družbeno se moderni muzeji izražajo v dvojni vlogi: so prostori za sprostitev in preživljanje prostega časa ter prostori za družbene spremembe. Kombinacija obeh vidikov zagotavlja potencial muzejev kot močnih zaveznikov pri izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco in družbene ozaveščenosti glede posledic te bolezni.
Zaradi izboljšanja kakovosti življenja in podaljšanja življenjske dobe je demenca postala pomemben družbeni problem, ki ne vpliva samo na osebo z demenco, ampak tudi na lokalno skupnost in družbo nasploh in muzeji morajo igrati pomembno vlogo pri vključenosti oseb z demenco in njihovih svojcev.